Gori, doli, naokoli, bi lahko rekel. Roman je tradicionalno povabil k sodelovanju na Reško planino, kjer smo delali od zore do mraka... Še dobro, da kdaj tudi Romanu zmanjka in se malo ustavi... Pa ne vse čisto zares vzeti!

Pozno popoldan sem na štajerskem končal, vmes odložil Duškota v Ljubljani in nadaljeval v Bavšico, kjer so že na polno delali. Žal je naslednji dan dež pokazal, da zna in smo bili prisiljeni zapustiti steno in se zadovoljiti z obešanjem po drevesih in vratih drvarnice. Vsem v zadovoljstvo, le Jelko je malo brudal glede vrat...