Žabljak, prijetno mestece, v glavnem namenjeno turistom, smo osvojili zgodaj popoldan. Miljon različnih slogov gradenj, od vil do kočur, nekatere zapuščene, nekatere namenjene zgolj turizmu ali osebnim vikendom. Črno jezero, atrakcija nad atrakcijami, žal brez enega samega bifeja. Aja, pa policajev je več, kot prebivalcev. Baje so me še malokrat ustavili, ene petkrat samo v Žabljaku, ampak vedno ista pesem. Jao, poznaješ li... Ali pa, ja sam tremirao biatlon gore na Bohinju i u Pokljuci sa Velepecom, znaš ga možda? Stisk roke s priporočilom, da naj vozim po predpisih in smo peljali dalje.
Da ne bo samo o črnogorcih, naj napišem še malo o hribih. Je tegale Durmitorja vse naokrog. Žabljak je super izhodišče, relativno visoko, da verikalne razlike do najvišjih vrhov niso pretirano velike, do vseh izhodišč se da pripeljati z avtom.
Crvena Greda se nam je zdela dovolj zanimiva za prvi dan. Razen vročine in slabo presekanih poti skozi botovce je pot zanimiva. Pelje čez par katunov, pašnikov s kolibami za pastirje, strmo se vzpne na mizast vrh, kjer seže pogled daleč v osrčje Durmitora.