Tokrat smo se podali še v tretjo dolino, nekoliko nižjo, opremljeno s čudovitim jezerom, polno rož in starih borov, prav na albanski meji. Do zadnjega katuna mi je uspelo spraviti naše vozilo, potem pa pot pod noge in navkreber. Malo utehe kako je škoda vozila mi je dal misliti pogled na Mercedes parkiran pred eno od vikend hišic na katunu.
Lepo speljana pot, do jezera celo markirana, skozi borove gozdove do Hridskega jezera, od tam dalje pa po kršu čez drn in strn na greben in po njem na vrh. Na drugi strani osamela kraljuje nekdanja vojaška postojanka, za njo tromeja Črna Gora - Albanija - Srbija in za mejo nepregledna prostranstva albanskih Prokletij.
Nazaj grede smo na katunu sneli slabo kilo mladena sira. Še preden sem uspel narediti posnetek je bila posoda prazna. Pol pa pojdi s takimi v hribe...
Čudovit teden je za nami. Vsega je bilo dosti, pravih skalnih hribov, nekaj znamenitosti, pa tudi nižji, poraščeni hribi so nam prišli prav.
Bo treba še priti...