Običajna gneča na lokalnem letališču nas dodobra prebudi. Počasi tudi to letališče dobiva prave okvire, kar je za nas seveda nekoliko slabše. Nič več ne moreš stisniti petstotaka stricu v roke in oditi na letalo s pretežko prtljago. Vse se zvaga, vse preveri...

Poletimo ob napovedanem času. Lukla... Atraktiven pristanek... Najem porterjev, pripravljanje tovorkov, obvezen čaj pri prijateljih v bližnjem hotelu. Ob 11h krenemo. Dobrih 5 ur in prileže se počitek v kraju Monjo. Prenočimo. 

Celotna dolina je odlično opremljena z WiFi povezavo. Zadnji dve leti me je nekdo želel prepričati, da javljanje s poti, s potovanja sploh ni potrebno, da je to brez veze. Sem skoraj verjel... Seveda je fino, če te nihče ne kliče, če imaš skrite namene in odsotnost izrabiš za nečedne posle... 
Skratka, sedaj se da dobesedno od vsepovsod javiti, poklicati. Povezava je bistvena tudi zato, če gre slučajno kaj narobe in potrebuješ pomoč agencije. 

V Namhe Bazarju ostanemo dva dni, da se vsako popoldne na novo zaženemo više in više in nazadnje ujamemo višino na kateri bomo naslednji dan spali. Počasi a sigurno se privajamo na višino.

Tengboche.... Samostan, Gompa po nepalsko. Prav za nas opravijo obred Puja, nekakšen blagoslov za srečo na poti. Sam glavni Lama nam okoli vratu zaveže vrvico s svetim vozlom... Kakorkoli že... Naslednje dni gre, kot namazano...