Zadnji vikend šolanja je za nami. Pravilo pravi, da šele, ko odlično obvladaš neko vsebino, lahko na tem področju improviziraš. Prepričan sem, da je pri naših kandidatih ta pogoj po enem letu šolanja izpolnjen, zato smo se tokrat lotili improvizacije. 

Preprosto je narediti sidrišče v dobri skali ali na jeklenici, precej težje pa je urediti varovanje v popolnem kršu, kjer še gamsi nataknejo dereze. Malo so me zabodeno gledali, ko smo se ustavili v "peskokopu", pa je bilo kmalu vse jasno. Izpeljali smo tudi napenjanje vrvi brez standardnih pripomočkov, "naštrikali" improviziran plezalni pas, se pripravili na bivakiranje z minimalno opremo, pa še kaj smo se izmislili....
Da pa ne bi bilo vse samo tehnično obarvano je poskrbel Tone in popoldan pripravil odlična predavanja o prehrani, treningu, psihologiji vodenja, izrazoslovju, fiziologiji telesa, višinski bolezni itd. Zvečer pa vse skupaj začinil z izpiti.

Zdaj so vsi pripravljeni na zaključno dejanje, organizacijo in večdnevno vodenje skupine, kar bo predstavljalo zaključni izpit za letni del. Odpravili se bomo nekam na tuje, saj vsi še predobro poznajo slovenske hribe.

Pred tremi leti, ko sem idejo o šolanju za Mednarodnega planinskega vodnika udejanil z ustanovitvijo Združenja si nisem niti predstavljal, da bo vse tako gladko teklo. Pa je, zahvaljujoč vsem sodelavcem in izredno dobri ekipi kandidatov prve generacije. In veselim se že novega razpisa za generacijo 2020.