Prva polovica prvega leta šolanje se počasi zaključuje. Čaka nas še zaključna tura z bivakiranjem... Če bodo le meje odprte in bo vreme naklonjeno.
Tokrat je bila na Vršiču, kjer smo pri Borutu in Tanji spet odlično jedli, zbrani najnolj pisana druščina, kar si jih lahko zamislimo... ZGVS, ZPVS, PZS in KA. Kaj še češ boljšega, ni bojazni, da bi gorništvo, alpinizem in vodništvo v Sloveniji vzel hudič!

Kolegi kandidati ugotavljajo, da je vedno manj teorije in vedno več prakse... Zato smo tokrat sicer poslušali nekaj zanimivih predavanj, ki so obvezna vsebina šolanja, kot je prehrana, pa trening, psihologija v vodništvu, pa ekologija in varstvo anrave, pa še kakšno sem izpustil... V glavnem smo bili pa zunaj in prakticirali. En dan še bolj na tleh, naslednji pa že v zraku, pod obremenitvijo. Čeprav jo redko potrebujemo ali raje nikoli, je obvladovanje vrvnih manevrov pri vodenju zavarovanih poti nujno. 

Pravijo, da malo pa že znajo!? Upam, prav zato, da bi znali in dobro predstavljali naše delo in poklicse trudimo vsi, vključno kandidati.