Pravijo, da je pot na planino tako strma, da si kolena grizeš. Pa ni take sile. Ubrala sva jo po poti za Grančiščem in lep del začetne strmine preskočila. Vseeno je lepo videti, da se pot za "vrati" položi. S planine sva jo mahnila na Njivice, našla PP oznako in po prečni poti sestopila do pod Kukove špice, od tam pa strmo navzdol in močno v levo in cesta v Višjak naju je pripeljala nad drugi Peričnikov slap.