V Kotu še hlad, že malo više gori pa je julij pokazal svoje zobe. Nekje sem prečital, da so "ljubitelji" hribov celotno pot po grebenu čez Požgano mlinarico na Rušnato Mlinarico z žago utrli skozi rušje. nikomur ne odgovarja plazenje skozi rušje, zlasti navzgor, ampak, če je bilo do sedaj dobro...

Dolgo je tega, kar sem bil zadnjič tu in kmalu bi vzel za sveto, da je vrh na katerem je zabetoniran pomanjšan Aljažev stolp res vrh Rušnate Mlinarice. Ura je bila zgodnja in namenil sem se sestopiti po Uroševi PP nazaj v Kot. Po vseh pravilih pot PP iz Vrat pride na greben Mlinaric tik pred vrhom Rušnate Mlinarice, na moji poti pa nikjer ni bilo opaziti prehodu podobnega mesta. Ko se je megla, ki me je že nekaj časa ovijala, dvignila, mi je bilo takoj jasno, da "Aljažev stolp" ne stoji na pravem vrhu.

Brez težav sem našel Urošev prehod in se spustil po grapi do police. Potem je šlo kot namazano do konca ko sem moral malo pobrskati po spominu kje točno gre pot na spodnjo polico, ki privede do vpisne knjige in naprej preko melišča, prečka macesnov gozdič in kot bi mignil si na poti Kot Staničev dom.

OPOZORILO: Na poti sta nameščeni dve zanki za spust po vrvi, ki sta videli že boljše čase.  Velja upoštevati pravilo, da staro zanko pred spustom vedno nadomestimo z novo!