Cez najdaljsi ledeni, tako pravijo, smo v slabi uri. Jeci in poka, kot bi ga gnal hudic. Zanimivo je poslusati, kako se gmote ledu in peska premikajo medtem ko mi hodimo po njih in pravzaprav nic ne obcutimo. Bog ne daj, da bi. Popoldan, na sprehodu proti zgornjima jezeroma smo imeli priliko videti kaj ti premiki naredijo na stranski moreni. Ni dolgo, kar je pocilo, saj je prah se vedno pokrival okolico.

Najvztrajnejsi so se povzpeli se cetrtic nad 5000m, na Gokyo Ri. Cudoviti razgledi, popolno brezvetrje. Proti veceru nas je sicer zagrnila megla, par snezink je poskusilo prekriti svet okoli nas a zjutraj je bil dan umit in kot nov. Ce ne bi ze navsezgodaj prihrumel leteci ventilator in odnesel hudo bolanega iz sosednjega lodza, bi bil zacetek dneva se boljsi.

Do vasi Dole smo se spusti v veselem klepetu in bili se bolj veseli ko nam je nasproti prisel ze popolnoma ozdravljen kolega.

Pa smo tam, okoli poldneva smo ze nazaj v Namce Bazarju in po dnevu razvajanja se bomo spustili v Luklo, kjer nas bo naslednji dan malo letalo popeljalo nazaj v neskoncni vrvez Katmanduja.