Ponovno smo se zbrali, da obnovimo znanje in se naučimo kaj novega. Sodelovali smo inštruktorji GRZS iz Bovca, Rateč, Kranjske gore, Mojstrane in Jesenic. Na tokratnem licenčnem seminarju smo obravnavali štiri točke. Izkopavanje zasutih v snežnem plazu, iskanje z lavinsko žolno več hkrati zasutih, sondiranje v manjši skupini in uporaba ABS nahrbtnika.
Pri iskanju z lavinsko žolno smo preizkusili tudi nov model Ortovoxove žolne S1. Uporabna naprava, le programska oprema je še nekoliko počasna, zlasti za vse, ki so vajeni analognih žoln, kjer pokazatelji lahko sledijo hitremu gibanju iskalca.
ABS nahrbtnik naj bi postal standardna oprema vsakega reševalca. Pred zasutjem nas sicer razen razuma, pametne odločitve in kančka sreče ne zavaruje nobena tehnična naprava. ABS balon nam pomaga obdaržati se na površju plazovine. Statistika in praksa pa govorita v prid žrtvam, ki so po zaustavitvi snežne gmote vidne, torej le delno zasute, kar ABS balona vsekakor pomagata doceči.
Izkopavali smo na dva načina. V klin in čelno. Pri zadostnem številu reševalcev je vsekakor frontalni ali čelni način za oddtenek boljši, saj na večji razdalji hkrati pridemo do zasutega. Seveda pa je izbira metode odvisna še od naklona, kjer je zasuti, od globine in časovno odmaknjenosti dogodka.
Manjša skupina sonderjev (6 - 8) je precej bolj vodljiva, zato tudi natančnejša in hitrejša. Dosedanjo standardno sondersko skupino, ki je štela cca 15 reševalcev smo razpolovili. Skupini ali več skupin lahko delujejo ločeno ali pa si sledijo v razdalji nekaj metrov tako, da se zadnji reševalec prednje skupine pokriva s prvim reševalcem naslednje skupine. Vse ostalo (vodja soderske skupine in pomočnik z dodatno sondo, zastavicami za označevanje in lopato) pa ostaja enako.
Seminar sta vodila Darko in Klemen.