Leto je naokoli in GRZS je ponovno organizirala republiški tečaj za nove člane in inštruktorje reševalne tehnike. Obravnavali smo zimske tematike. V severni steni Prisanka je bilo delovišče o reševanju z zaledenelih slapov, na izravnavi pod steno pa vse ostalo: uporaba Akia čolna, nosil UT 2000, iskanje z lavinsko žolno, štafetno spuščanje in izdelava sidrišč v snegu ter preizkus trdnosti snežne odeje in ocena tveganja.

Žal sem oba dneva tičal le na svojem delovišču, zato kakšne posebne palete slikc ni bilo mogoče narediti. Vsak reševalec in inštruktor je po uvodni ponovitvi teorije moral sam izdelati prerez snežne odeje, opraviti meritve trdnosti posamezne plasti snega, določiti kritično plast in s preizkusom drsnosti oziroma sprijetosti potrditi ali ovreči prej dobljene rezultate.

Že v prejšnjem prispevku sem zapisal veliko skrb glede na dobljene rezultae s pobočji pod Vrtačo, kjer sem preizkus izvedel v petek. Vsi prisotni smo ocenili, da bo napovedano zvišanje temperatur v višjih legah izpolnilo vse pogoje za proženje spontanih snežnih plazov, ki so nevarni predvsem zato, ker nas lahko presenetijo saj se odtrgajo oziroma je njihov začetek lahko visoko nad nami.

Sobotno sonce, ki je že zarana obsijalo vrhove Julicev ije že v zgodnjih dopoldanskih urah povzročilo proženje plazov tudi na severnih pobočjih. Tudi večina preizkusov, opravljenih v hladu vznožja severne stene Prisanka so domneve prejšnjih dni samo potrdile.

Zanimivo, da so do takšnih in podobnih ugotovitev  prišli tako.kandidati za planinske vodnike s katerimi sem preživel prejšnji teden na Zelenici, kot pripravniki za člane GRZS. Oboji namreč šele začenjajo spoznavati metode ocenjevanja stopnje nevarnosti pred snežnimi plazovi.

ŽAL pa je bila v uradnih občilih slovenske metereološke službe, ki jo spremlja največ ljudi, stopnja nevarnosti celo zmanjšana, za razliko od avstrijske lavinske službe, ki je napovedala spontano proženje plazov v Karavankah in stopnjo nevarnosti povišala za eno stopnjo!?