Pravzaprav se nisem imel kam dati. Še včeraj je grmelo in preden se stresejo zadnji plazovi, bo minilo še nekaj dni. Ob prijetni družbi sem jo mahnil pod Prisank. Da ne bo čisto zastonj, Golnarjev Tone me je poprosil za kako fotko stene, ker dela nov plezalni vodnik, sem še pridno fotkal vmes.

Leta so minila, kar sem bil pri in v hišici takratnega smučarskega društva Jesenice, ki stoji na severnem bregu Suhe Pišnice, prav iz oči v oči s Prisankom. Čudovita lokacija, sicer brez sonca, ampak za namen kot ga je takrat imela, zelo primerna. Se še dobro spomnim, ko je čisto pod steno, pod levimi slapovi, brnela motorna žičnica, bodoči asi pa so neumorno vijugali med koli. Šmitek starejši, verjetno tudi mlajši, pa Pračkov Ciril, Rafel Caf, pa še kdo, pa se ne spomnim, so do poznega poletja vodili mlade, nadobudne tekmovalce trenirati pod Prisank.

Hišica sicer stoji v vznožju poraslega brega, tu in tam jo zasuje plaz, da bi bila pa takole zatrpana... Ne, to pa še nisem videl. Veter redko zaide med vejevje in stalne nizke temperature so naredili svoje. Če ne bi točno vedel kje stoji, bi jo zagotovo zgrešil.