Vse je bilo na mestu. No, skoraj vse, saj bi bilo sicer prelepo. Dovolj snega, vreme, zadnji moment prevozna cesta... Med 11. in 15.marcem so Kočo na gozdu do zadnjega kotička zasedli člani Enot reševalnih psov pri KZS. Zbrali so se na vsakoletnem lavinskem tečaju. Eno od težav je že na začetku predstavljalo parkirišče, ki so ga pridne roke, ob temeljiti skrbi za rehidracijo, odlično očistile.

Prvič sem jih obiskal v sredo tako, da smo se že prvi dan dobro seznanili z nevarnostmi, ki lahko prežijo pri delu na in v snegu. Ogledali smo si predstavitev Time is life. V petek poldan sem se vrnil, da smo ponovno predelali nekaj o plazovih, snegu in vzrokih za nastanek snežnih plazov. Naj tule pripomnim, da z veseljem ugotavljam, da kvaliteta tečaja iz leta v leto raste v vseh segmentih. Seveda pa brez volje ne gre in te udeležencem nikoli ne manjka.

V soboto smo si vzeli čas, da smo nekaj pomembnih stvari obdelali še praktično. Poleg nenehne vaje v iskanju z lavinsko žolno smo pri vsaki skupini naredili tudi pregled snežne odeje in preizkus trdnosti. Zanimiv je bil preizkus opravljen na strehi stare staje. Kljub naklonini nad 40 stopinj in skoraj dva metra debeli snežni odeji je snežni čok kljub vsem naporom in gravitaciji trdno ostal na svojem mestu.

Na zaključni zabavi in krstu me sicer ni bilo, a kot so me obvestili, me je dvojnik zastopal po svojih najboljših močeh.