Priznam, z mešanimi občutki sem se odpravil na pot. V zadnjem obdobju je poglavitna tema mojih predavanjih satelitska navigacija. Slušatelje lahko razdelim v tri skupine. Eni so na predavanjih po službeni dolznosti, drugi zato, ker njihova prostovoljna dejavnost zahteva usposabljanje in so jim drugi to temo izbrali kot njihovo redno izobraževanje in tretji, ki z velikim interesom in zagnano spremljajo vse v zvezi s tem. Ta vikend, 23. in 24. maja je izpopolnjevanje potekalo na Mrzlici pod vodstvoj Romana Podnebška.

Tako se na obnavljalnih seminarjih, izpopolnjevanjih za vodnike PZS med udeleženci najdejo prav vse tri različice slušateljev. In tisti nezainteresirani, morda zaradi strahu pred novim, morda zato, ker večno samo nergajo, morda zato, ker, še sami ne vedo zakaj, lahko v skupini slušateljev naredijo veliko škodo. Motijo zainteresirane, ki bi se radi kaj naučili in tudi tiste, ki so še v dilemi kako naj se odločijo. Teh zadnjih, ki bolj škodijo kot koristijo, je bilo na predzadnjem izpopolnjevanju neverjetno veliko in od tod mešani občutki.

Pa da ne bom predolg. Poleg tega, da mi je bila pokrajina okoli postojanke na Mrzlici strašno všeč so se tudi bojazni takoj po začetku predavanja popolnoma razblinila. Tokrat bi skorajda lahko dejal, da teorija Gausovi krivulji ni zdržala. Vesel sem, da so v vsebini predavanja našli kaj dobrega zase tako tisti, ki v gore zahajajo za lastno veselje, kot tisti, ki vodijo v nekoristni svet tudi druge.

Pohvala gre v prvi vrsti organizatorju in sodelavcem, kot omenjeno, pa brez dobrega občinstva nobena predstava ne more biti dobra. Da je bil dan še boljši, nepričakovano sem srečal prijatelja Joža, ki me je v preteklih letih velikokrat vzel s seboj, da sem si iz zraka ogledoval slovensko pokrajino.