Orwell in Jules Werne... Naj me vrag, če se nista poznala! Šalo na stran. Še ne dolgo tega bi to, kar so prikazali te dni na Igu, ocenili kot popolno fantastiko. Neomejen prenos kakršnih koli podatkov od koderkoli kamorkoli.
Veliki brat...

Med 9. in 11.majem je izobraževalni center na Igu gostil skupino strokovnjakov, ki delajo na projektu U 2010. Na kratko, projekt financira EU, del tega projekta pa je informacijska podpora v reševalni akciji v naravnem okolju. Projekt se je začel že leta 2006, v njem sodelujemo tudi člani GRZS, ki smo skupini za razvoj posredovali potrebne nasvete, ki so jih uporabili pri razvoju. V teh dneh imamo možnost preizkusiti sadove skupnega dela v praksi. Do njene uporabnosti je seveda še kar nekaj korakov. Lahko pa rečemo, da je prvi, največji korak že narejen.

Glavni namen projekta je zajem, prenos in spremljanje podatkov, ki nastajajo od prejetja klica na pomoč, med gibanjem reševalcev do kraja dogodka in seveda posredovati čim več podatkov s kraja dogodka. Eden od problemov je vsekakor na kakšen način prenašati podatke, saj naj bi sistem deloval tudi v najbolj kriznih situacijah. Celoten sistem sicer uporablja  obstoječe načine prenosa podatkov, KOT NPR GSM, GPRS, UMTS, BREZŽIČNI INTERNET, SATELITSKE  povezave  ... Vse zbrane informacije, pa naj gre za podatke o reševalcu, kje se giblje, njegovo telesno stanje, zunanja temperatura, stalna slika s kraja dogodka, življenjske funkcije ponesrečenega, fotografije detajlov itd, se zbirajo v centru, ki je po navadi mobilen in blizu kraja dogodka. Od tu gredo informacije v IP svet. Kamorkoli je to potrebno (npr. vodji akcije, zdravniški ekipi v bolnišnici...). 

Tehnično gledano gre za poizkus prenosa velike količine podatkov v realnem  času iz okolja, kjer doslej to ni bilo možno, oziroma je bial tovrstna oprema za civilno rabo predraga. Prava vrednost je spremljanje stanja celotnega reševalnega moštva, ponesrečenca in dokumentiranje celotne akcije, kot si jo do sedaj ni bilo mogoče niti zamisliti. Bistven je prispevek k varnosti in učinkovitosti.

Današnji dan je bil namenjen seznanitvi s projektom in z napravami. Opremili so tudi dve vozili GRZS, ki bosta tako do septembra omogočali vadbo različnih skupin reševalcev v različnih situacijah.

V tem projektu je del namenjen tudi raziskavi kako bi naprave delovale v pogojih kot so ob gorski nesreči oziroma, če je tak način dela, prenos podatkov, sploh mogoč. GRZS tako sodeluje v projektu s šestimi reševalci iz treh društev, ki bodo na vaji tvorili dve reševalni ekipi.

Žal me je že od jutra zdravje puščalo na cedilu in sem še pred koncem zapustil delavnico. Jutrišnja vaja naj bi pokazala kako stvari tečejo v resnici, kje bo še treba dodelati in kaj spremeniti. Glavni namen pa je seveda predstavitev projekta strokovni javnosti.