Je bil že skrajni čas! Da se vreme vsaj za silo unese in kaj pametnega lahko počnem. Že v sredo smo napadli Snežnik, v četrtek Martuljščico in Mlinarico...  Delo počaka, pravi rek in res je tako. V petek je vse potekalo kot namazano. No, tujek, ki se je ne po svoji volji znašel v Mlinarici bo žal še malo moral počakati.

Tudi sicer zadnje čase vse poteka kot sem že davno nehal upati in čakati, da kdaj bo. Ko je odpravljen vzrok, tudi posledica po navadi sama po sebi izgine. Sicer pa, enkrat se mora vse postaviti na svoje mesto. In vedno bolj se postavlja. Če bo tako ostalo bo že malo kičasto. Vsake toliko časa sicer kakšna zapoznela, pikantna podrobnost... No, sedaj se samo še nasmehnem!

Ups, malo sem zašel. Hehe, je nerodno, če se toliko dogaja, da ne veš kaj bi najprej povedal. Pester teden, pester petek. Vesel sem, da sem po dolgih letih spet stal na Snežniku in nekaj malega pomagal zagnanim članom Planinskega društva, ki oskrbujejo kočo na Snežniku. Konstrukcije še dobro postavili nismo, pa so pridne roke že vihtele orodje. S Snežnika smo odbrzeli pod Jalovec, kjer je na zavetišču Pod Špičkom zima pustila sledove. S prinesenim materialom bodo zavetišče ponovno spravili v red. Nada in Marija pa od danes dalje skrbita, da obiskovalcem ne bo manjkalo udobja. Še ena naloga je bila pred nami. Vsako leto sproti narasla voda odnese zasilno brv pod drugim martuljškim slapom. Bizjakovi fantje so most naredili, s pomočjo helikopterja in pilotov SV smo ga postavili na svoje mesto, prizadevni kranjskogorski reševalci pa ga pritrdili. Od danes dalje nov, kovinski most,  zagotavlja varen pristop k znamenitemu slapu.