Same obletnice! Al mi spomin malo peša al sem bil pa včasih vsaj malce boljši kot sedaj. Oktobra bo točno dvajset let, kar sem prvič obiskal Sekstenske Dolomite in opravil vzpon na Veliko Cino. Kristina je bila še varno v trebuhu, Barbara je torej ostala na parkirišču, zato sem jo mahnil kar sam. V pičlih petih urah sem bil gor in nazaj. Tudi tokrat sem vedel, da z vzponom ne bo težav, da je pa potrebno več kot pol smeri tudi nazaj dol splezati... pa nisem vedel. Ja, skleroza je fajn bolezen. Vsak dan kaj novega izveš, pa še boli nič.

Nepričakovano me je presenetila popolnoma očiščena stena. Ne, da je kdo odstranil majave skale ali pometel grušč, tega je toliko, da bi ga lahko prodajali, vse kline je nekdo!? preprosto izbil ali polomil. Tudi vsi svedrovci so ali polomljeni ali brez ploščic. No, razen začudenja ni bilo sile. Nameščanje varovanja je vzelo nekaj časa, navzdolgrede je bilo treba malo bolj popaziti in tura je bila opravljena.

VIDEO: Panorama, Vzpon