Srečanje vodnikov reševalnih psov v okviru dežel Alpe - Adrija poteka že vrsto let. Državo gostiteljico se izbere po principu kolobarjenja. Letos je bila na vrsti zopet Slovenija, oziroma GRZS in Komisija za reševanje iz plazov, da kot organizator poskrbi za vse potrebno.

Poleg skupne vaje, ki je stalnica vsakega srečanja, se ekipe, predstavniki vseh udeleženk, med seboj spoznavajo, izmenjajo izkušnje in naredijo načrte za delo v prihodnje. Tokratnega srečanja so se poleg slovenske udeležile še ekipe iz Avstrije, Italije in Hrvaške.

Upam si trditi, da je bila naša služba ena prvih, če ne celo prva, ki je v celoti začela uporabljati satelitsko podporo pri načrtovanju in izvedbi iskalne akcije. Ugotovim lahko tudi, da nam uspešno sledijo sosednje države. Par let nazaj smo bili na takšnih in podobnih prireditvah v glavnem pospremljeni z začudenimi pogledi, kaj le strašimo z GPS aparati in računalniki. Tokrat na primer, pa so vsi udeleženci iz vseh držav že imeli Garminove ročne navigacijske naprave, ki so jih seveda s spridom uporabili. Pred leti smo na kongresu IKAR predstavili tudi naš način, model, protokol izvedbe obsežnejše iskalne akcije in moram reči, da se je odlično "prijel", kar pomeni, da vodniki ne glede na to od kod prihajajo, poznajo osnovna pravila igre in odpade zamudno razlaganje kaj, kako, zakaj...

Na zadnjih nekaj vajah smo že uspešno preizkusili idejo, da bi tudi pot, ki jo opravi pes, nekako zapisali in dodali poti, ki jo opravil vodnik in na ta način še natančneje dokumentirali opravljeno delo. Težave smo imeli z nameščanjem običajnih, ročnih GPS naprav na oprt psa, saj so relativno težke, velike in tudi drage. Tokrat smo preizkusili majhen GPS sprejemnik, velikosti Škatlice klasičnega celuloidnega filma, ki smo ga z lahkoto pritrdili psu na oprt. Ker je naprava majhna in lahka, psa pri njegovem delu, gibanju skozi grmovje in podrast, ni motila. Rezultat je bil zelo zadovoljiv, kljub neugodnemu položaju naprave je bil zapis odličen.

Srečanje smo izkoristili še v en namen. Slovenija, natančneje GRZS, sodeluje v evropskem projektu U 2010, kjer delovna skupina strokovnjakov preučuje možnosti, dobre in slabe strani direktnega prenosa podatkov s terena v nek center, bolnišnico, itd. Po zadnjem delovnem srečanju skupine U 2010, ki je potekalo v izobraževalnem centru na Igu, smo dobili v preizkus tudi opremo.

Darko, ki je v Sloveniji na čelu ekipe za preizkus delovanja in ugotavljanje koristnosti programske opreme v praksi je slovensko ekipo vodnikov opremil še z specialnimi telefoni, ki so programirani v ta namen. Tako sva v bazo dobivala "on line" podatke s terena. Reševalec je hkrati s sliko s prizorišča poslal tudi koordinate trenutne lokacije, tako bi lahko ravnal tudi v resnični situaciji in bi najdbo pogrešanega na tak način dokumentiral, podatki pa bi bili dobesedno isti trenutek prenešeni v bazo kjerkoli na svetu. V primeu neobičajne poškodbe bi mu zdravnik lahko podal navodila za ukrepanje, lahko bi na podlagi slike identificirali žrtev, itd. Možnosti so neomejene. Podatki na povezavi ostanejo le dva dni: http://si-portal.nextgen-lab.net:8180/portal/ (Login: urszr  Password: test4u2010)

Kot rečeno, krajši, neformalni sestanek po analizi je zaokrožil srečanje. Hvala vsem, ki ste pomagali pri izvedbi srečanja!