Niti ne vem kje naj začnem? Najbolje na začetku, kar pomeni več kot pred štirimi leti. Na enem od kongresov IKAR nam je bila predstavljena tudi lavinska žolna, ki je z dodatno, zunanjo anteno prirejena tako, da signal, ki ga med iskanjem zasutega sprejema, lahko posluša pilot helikopterja v katerem je naprava vgrajena. Vsekakor je bila ideja zanimiva, predvsem atraktivna... Da ne ponavljam, da sem vsako leto na IKAR stal pred to stojnico in tudi seveda vsako leto v poročilu predlagal nakup takšne naprave za našo službo.
Lani septembra so se očitno vsi faktorji, ki so bili potrebni za odločitev prekrili in napravo smo pred par dnevi prvič namestili v naše helikopterje in opravili osnovno šolanje ter izvedli nekaj treningov.
Kako žolna deluje ni treba posebej razlagati, tudi iskanje je povsem enako kot ga izvaja iskalec na plazovini in sicer z analogno žolno. Tri faze, najprej prvi kontakt, grobo določanje in fino lociranje. Pri iskanju s sistemom iz helikopterja po navadi tretja faza, fino določanje zasutega odpade, ker je bolj smiselno in učinkovito, če ekipa reševalcev, ki je na tleh, sama nadaljuje s tretjo fazo, odkopavanjem in z vsemi nadaljnjimi postopki. V primeru, ko je objektivna nevarnost za proženje ponovnih plazov in bi le ti ogrozili delo zemeljske ekipe, pa seveda helikopter opravi tudi fino določanje zasutega in reševalci začnejo direktno z izkopavanjem. Celo tako daleč so izurjeni v nekaterih službah v tujini, da nevarno opravilo izkopavanja opravljata samo dva reševalca, ki sta z popkovinami pripeta na jeklenico helikopterja, da ju lahko ob morebitni nevarnosti takoj dvigne na varno.
Hkrati z napravo je v slovenijo pripotoval tudi inštruktor, ki je vse tri dni intenzivno sodeloval pri vgraditvi in kasneje pri vseh fazah šolanja. Helikopter je skupek vseh mogočih naprav zato je bila posebna pozornost namenjena vgraditvi naprave, saj bi lahko katera od elektronskih naprav v helikopterju motila sprejem signala ali kar je še bolj nerodno, lahko bi celo žolna na kakem od instrumentov ali na napravi povzročala spremembo, ki bi vplivala na letenje.
Inštruktor je najprej predstavil sistem vsem zbranim in razložil prednosti ter možne nadgradnje v bodoče. Kasneje smo v skupini ostali le še slušatelji in v treh dne osvojili dobro osnovo za nadaljnje delo. V začetni fazi smo napravo preizkusili z vojaškim in policijskim helikopterjem. Inštruktor je s pomočjo tehnikov in inženirjev zelo hitro opravil z namestitvijo, vsi piloti so bili deležni najprej teoretičnega poduka, kasneje smo jim tudi praktično pokazali in vsi so tudi poizkusili iskati z žolno na suhih tleh, da so dobili predstavo o načinih gibanja po plazovini in prdvsem, da so spoznali značilni zvok žolne pri sprejemu.
Kljub zelo slabemu vremenu, hladno, megleno, rahle padavine, smo v dveh dneh opravili tri treninge na terenu, šet pilotov je v osnovi seznanjeno z načini dela in raznimi podrobnostmi, ki so potrebne, da bomo s skupnimi močmi do osnovnega znanja pripeljali vse posadke v obeh službah. Seveda bo potrebno še veliko treninga, predvsem pa bo treba izkoristiti vsako priliko, da preizkusimo napravo v čim bolj realni situaciji, torej na različnih tečajih in vajah GRZS.
V nadaljevanju je v načrtu nakup še ene enake naprave, nadaljnje šolanje na višji stopnji zahtevnosti in uvedba RECCO sistema za iskanej iz zraka. Upamo, da bomo do pomladi vsi vpleteni obvladali svoj del nalog in ob ponovnem prihodu inštruktorja resnično dodelali znanje in usposobljenost za takšna iskanje.
Na kratko bi lahko strnil postopke pri iskanju v tri faze. Dolet na področje in iskanje prvega signala, iskanje po sistemu izločanja oz. ugotavljanja najmočnejšega signala in hkratnem zmanševanju dometa naprave in tretja faza, na mesto izvora signala odvržemo marker za označevanje. Antena zaznava signale v premeru 150m, če helikopter leti na višini cca 15m.
Sistem je vsekakor namenjen definitivnemu iskanju zasute osebe, vendar je zelo koristen tudi v primeru, ko reševalci dobimo nepopolne informacije o mestu zasutja. Na primer, nekoga je zasulo v Zg. Krmi. Iz zraka je videti več vzporednih plazov iz helikopterja na zelo varen in predvsem hiter način lahko točno določimo v katerem plazu je zasuti in takoj začnemo z natančnejšim lociranjem. In še ena velika prednost je v tem, da je minimalno število reševalcev, potrebnih za hitro intervencijo na plazu, že v plovilu. Po uspešni označitvi lokacije, helikopter pristane v bližini in reševalci lahko spočiti, takoj začnejo z delom.
Kljub slabemu vremenu je nastalo nekaj fotografij, ki bolj nazorno prikazujejo kaj smo počeli.
Vendar pa, spoštovani bralec, NE POZABI, da s takšno ali drugačno lavinsko žolno lahko iščemo in najdemo le zasutega, ki je opremljen z LAVINSKO ŽOLNO!!!