Sem imel še dolg od lani! Sicer so bile smučine potegnjene, ampak samo v spustu. Tako sem lahko pot začrtal po svoje. Zadnjih sto metrov je bilo trdih, malo tudi zaradi oddrsavanja hrabrih smučarjev tako, da so dereze služile svojemu namenu.

Na bovški strani me je pozdravilo toplo sonce, z okvira okna je kapljalo in prav prijetno je bilo v tišini pokramljati s seboj... Spust po že nekoliko ojuženem snegu je bil kmalu za mano, čakal me je še vzpon na Sedlo in relativno dolg spust preko Prevale, z manjšim vzponom vmes, prav do parkirišča na Sela Nevei.