Kot ste verjetno prečitali na spletišču Gore...Ljudje, me je nekdo prijazno opozoril, da se vrhu, ki ga omenjam reče Vrh Laške Planje. Res je! Laška Planja (Lasca Plagna) je sicer naziv za zahodno pobočje omenjenega hriba, menim pa, da ste vsi zainteresirani točno vedeli za kateri vrh gre? Kdo je lastnik ali upravljalec bodočega zavetišča niti ni tako pomembno (niti ne vem), bolj se mi zdi vredno omembe, da so še požrtvovalni ljudje, ki prostovoljno, v svojem prostem času in na svoje stroške kaj premaknejo.

Tokrat se je vse potrebno prekrilo in jamarski bivak pod Laško Planjo stoji na svojem mestu. Skoraj na svojem mestu!? V tretje gre rado, pravijo!?

Temperatura okoli minus 15°C, brez vetra... En kup parov rok, ki jih bomo še kako potrebovali. Vsekakor je ključno vlogo pri vsem skupaj odigrala posadka z letečim žerjavom, ki je vse skupaj prepeljal iz Bovca, skoraj 1700m više. Z GPS napravo sem določil mesto, kjer naj bi se pod metrom in več snega skrivali temelji za bivak. Žal je skoraj pol metra debela, ledena plast preprečila odkop podnožja, zato smo bivak postavili, upam, da na ravno podlago, tik poleg zamišljenega prostora.

Novo napadli pršič nam je delal nemalo preglavic, saj je bila vidljivost enaka plavanju v mleku. Streho bo za kak centimeter pomladi še treba premakniti, da bo sedla v ležišče, sicer pa je vsa prinešena oprema varno pospravljena v bivaku in čaka na selitveni servis, ko jo bodo namestili in bivak usposobili za prve obiskovalce.

Kamera oziroma fotoaparat je bil tokrat v rokah kolega Igorja, ki se je sicer trudil po svojih močeh, a tu in tam sta ga sunek vetra in vejavica tako presenetila, da je moral odnehati, zato kak del zgodbe preprosto manjka. Vseeno hvala za pomoč, kot tudi vsem fantom, ki so se verjetno najedli vetra in snega za lep čas.