Nihče ni imun na zamujanje. Ampak, da se to meni primeri... Ja, pa se je. Tako slabega začetka dneva pa že dolgo ne. Kakorkoli, moram reči, da so bili vsi v skupini, z Miho in predsednikom na čelu, skrajno uvidevni in so mi, upam, odpustili!?

Kljub slabemu začetku in ne najboljši vremenski napovedi se je vse izšlo, kot smo želeli. Jože nas je dobro postregel, kljub odjugi je sneg še vedno držal in razjasnilo se je. Pravzaprav dan niti ni bil namenjen osvajanju kakih zahtevnih vršacev, bolj smo ga izkoristili, da smo med turo ponovili nekaj osnovnih pravil gibanja, uporabe opreme in spregovorili nekaj besed o plazovih.

Še največ zanimanja in smeha je požel praktični del zaustavljanja s cepinom. Nekateri so se ga sicer sramežljivo vzdržali, tisti pa, ki so se pogumno zapodili po strmini so sebi in drugim nudili obilico zabave. No, tudi naučili so se veliko, saj samo vaja seda mojstra!

Naj se še enkrat opravičim za neljubo zamudo, sicer pa upam, da je večina izvedela kaj novega in ponovila že znano.