Teloh še ni pognal na pobočjih pod mangartskim sedlom, prav dosti pa ne manjka. Cesta je prešpikana, prekrpljana, trda kot beton, zgornjih 100 višinskih spremenljiv, tu in tam rahlo skorjast sneg, ampak vse vmes je pa čisto pomladno. Ravno prav ojužen sneg, da še mi, ki peljemo kot star firnk, strašno uživamo.
Razen enega tunela sva vse ostale lahko obšla s smučmi na nogah. Tu in tam je bilo v gozdu treba preč pogledati, ker so smuči dobro prijele na kopno podlago, vse ostalo pa BP. Na sedlu so klopce že davno pokukale izpod snega in vabijo k uporabi.