Pa pravijo, da so Julijske Alpe majhne!? Kar pet dni smo ga biksali naokoli. Zame zanimiva dogodivščina, za ljudi v skupini pa popolnoma nov svet. Da so naredili par slikc so bili pripravljeni pet dni kolovratit gori doli naokoli. Od Savice, kjer smo čez Komarčo dosegli Črno jezero, pa skozi dolino sedmerih jezer do Prehodavcev, kjer pečejo najboljši kruh, zavili smo čez Hribarice, pozdravili nekaj kozorogov, srečevali množice ljudi kljub koncu sezone, opazili novo pridobitev entuziasta Ortarja, ki je s kolegi postavil novo meteorološko merilno napravo pod Kanjevcem, se spustili na Dolič in spet vzpeli mimo Planike do Kredarice in končno zadnjič zavili navzdol v Krmo.

Vmes pa fotkanje, ponavljanje, preoblačenje, spet ponavljanje...

Ne vem, če so se zavedali sreče z vremenom? Bolje skoraj ne bi moglo biti, že to je bilo dan za dnem precej kičasto. Nobene spremembe, tu in tam kaka sapa. Sicer bi za potrebe fotk bilo dobrodošlo spremenljivo vreme, oblaki, tu in tam veter in kaka kaplja, ampak je kar prav, da je bilo, kot je bilo. Eden lepših jesenskih tednov, kar pomnim. Koče so bile po večini pogojno še odprte, saj pridni oskrbniki opravljajo vzdrževalna dela. Kar naprej se nam je dogajalo. Med vzponom na Hribarice, točneje na peščenem delu pod Poprovcem, preden prvič lahko zaviješ na Kanjavec, je bila najdena nekakšna denarnica, sicer brez gotovine v njej, bo pa lastnik verjetno pogrešal kup kartic z naslovi!? Etui (spodaj na sliki) je pri meni!

Ker v programu izleta ni bil predviden vzpon na Triglav je razen pripomočkov za fotografiranje, vsa oprema ostala v dolini. Ko so s Kredarice opazovali vrh in množico ljudi na poti, jim je bilo kar malo žal. A tako pač je, brez lupine na glavi in vezi z jeklenico si ni za privoščit. Vendar se žal vse prepogosto dogaja, da običajni izletniki, ta je sicer po tem, ko sem ga opozoril naj ne pumpa ljudi, zabrusil, da je on reševalec, da on pa že ve, brez slabe vesti razlagajo drugim, da čelade in plezalnega pasu pa že ne rabiš, saj takšen vzpon pa res ni nič zahteven. Na srečo se mojih varovancev takšno nastopaštvo ni prijelo in so kmalu ugotovili kam pes taco moli. Gospod, ki je igral vlogo svetovalca je bil celo tako nevljuden, da me je po moji pripombi na skrivaj fotografiral, očitno me ni zmogel vprašati po imenu!?

Da ne bi bil večer na Kredarici predolgočasen je poskrbel Dušan, dolgoletni oskrbnik. Da kličejo tri mladenke, da so tik pod robom Kredarice na Klančnikovi poti. Naj grem na rob in mal posvetim. Ura devet, trda tema, na robu nikogar, malo čez rob tudi ne, začnem klicati, nič! Počasi sestopam in ko bi čez dan uzrl stik peska pod steno in stene jih zaslisim. Mladenke so na Podih malo predolgo opazovale sončni zahod in glej ga zlomka, zgrešile vstop v zavarovano pot. S skupnimi močmi smo našli vstop. Na robu stene so domačim sporočile, da "ni panike", v Kredarici so jih nahranili, zjutraj pa so jo veselo mahnile novim dogodivščinam naproti.

VIDEO: Od Savice do Prehodavcev, Od Prehodavcev do Kredarice