Dolg dan in nič težav z zgodnjim vstajanjem je pretehtalo kljub pasji vročini. Na bivaku pod Luknjo so šele vstajali, ko sva že hitela mimo. Čez plamenice, samo mi smo tako štorasti, da potrebujemo jeklenice, koze jih ne, na Sfingo pljuvat v globino, pa kar počez pod zahodno steno Triglava in po Kugyjevi polici na naš Ledeniček.

Fanta na meteo postaji sta rekla, da 17,4°C že zelo dolgo ni bilo na tej višini. Po opečenih telesih in popiti tekočini jima je za verjet.

Naslednji dan žal ni bilo takšne potrebe po zgodnji uri. Vseeno sva okoli pol osme stala pri plehnatem valju. En kup rdečekapih obiskovalcev s trobljami, fanfarami, piščalkami in glasno besedo je poskrbelo, da sva se že čez uro in pol ustavila pri Lojzu. Takoj mi je postregel s podatkom, da sem bil tam pri njem tudi ta in ta datum točno pred tridesetimi leti!? Po mulatieri navzdol, za vsak slučaj, kar mimo laške koče, do vstopa v kanjavške police. Še sreča, da gledajo na zahod in so bile na dopoldan še delno v senci. Pri Juretu na Prehodavci postanek za zdravo-zdravo in navzdol v Rit.