Na dovozni cesti proti Celjski koči nad Celjem, visi na strmem travniku zajetna količina snega in počasi leze navzdol... Tako nekako mi je razlagal občinski mož, odgovoren za vanost na cestah v celjski občini. Kaj storiti, kaj predlagate?
Kolega,predsednik GRS Celje ga je napotil name, če morda lahko plaz odminiramo, če bi pripeljal Janka z Vogla, da bi to opravil. En kup telefonov, Janko, jasno v službi, sam nimam pojma in ne dovoljenja...
Pa smo našli rešitev. Poklicni miner, ki Janku dostavlja eksplozil in ostalo opremo je bil pripravljen opraviti delo in sva šla.
Pohiteti je bilo treba, noč seje bližala, dež s snegom je močil snežno odejo. Par firbcev je popestrilo najino delo. Po pregledu območja,  150x250m,  strm, nekošen travnik, naklon 44°, 65cm namočenega snega, temperatura pri tleh 1°C ... Na pamet rečeno, vsi pogoji za dober plaz, vendar...
Preizkus je pokazal dokajšno stabilnost. Kaj pa sedaj? Iztok se ni dal odgnati, postavila sva verigo petih min, skupaj 17kg dinamita. Počilo je, kot na fronti, zgodilo se je bore malo.
Občinski možje so še vedno mencali, saj jih je za razumeti, edina dovozna cesta za priljubljeno turistično točko s smučiščem, nekaj kmetij... Pa je Iztok še po kmečko, kar ročno zagnal še dve mini nekaj metrov nad cesto. Sicer je po poku nekaj deset kubikov snega prihrumelo na cesto, pobočje pa je še vedno ostalo nedotaknjeno.

Dodobra namočena, po svoje s slabim občutkom, ker ni prišlo do sprožitve, sva se pobrala na čaj. Potiho, vsaj jaz, pa sem bil zadovoljen, ker počasi začenjam razumeti povezavo med preizkusom in kasnejšim rezultatom miniranja. Al pa se motim, hehe.