Niti ni bilo prevroče... Še v temi, na planini Jezero so še trdno spali, na Dednem polju je pastir že odzdravil, sva jo mahnila z Blata. Pol pa kar je duša dala. Do konca grebena Voglov, sestop na sedlo Vrata in ponovno navkreber na Zelnarice, malo dol in gor na Kopico, spet dol in močno gor na Veliko Tičarico... Sestopila sva brez sečnega dovoljenja... Na Mali Tičarici se je pa že začel vrvež zato je bila prava odločitev, čim prej na parkirišče in v dolino.
Slabih deset ur in slabih 21km. Razen rož, na celotni poti, do Štapc ni bilo žive duše... To pa nekaj šteje.