A boš letos tudi prišel? Bom, sem obljubil. In potem sem obljubo moral držati. Napoved je bila odlična, sneženje po celotni Hrvaški, razen v primorju. Sneg v višjih predelih Črne gore. No, pa da vidimo, če so se morda le zmotili? Niso se. Že avto cesta mimo Gospiča do Svetega Roka mi je dala misliti. Ampak potem gre pot navzdol in sem kar malo pozabil, da grem na koncu še močno navzgor. Že čez mejni prehod in hkrati prelaz Klobuk je bilo napeto, kasneje, ko sem prišel do Šavnika, le streljaj od Žabljaka je bilo pa še bolj na peto, že kar malo na šesto!
Cesta je zaprta, mečava je, mečava, me je obvestil prijazni policist in sedel nazaj v topel avto, časopis v roke in čakat na naslednjega, ki bi mu v takem vremenu padlo na pamet it v Žabljak. Še dobro, da je že od jutra zaprta in da so postavili obvestilo že na odcepu iz Nikšiča. No, niso ga. Po uri čakanja, morda se pa le odpre, sem se naveličal in nazaj v Nikšič, skozi Podgorico, Kolašin, Mojkovac in navzgor v Žabljak.
Dve zimi sta bili malo bolj skromni s snegom in so prijazni Črnogorci malo pozabili kako je, ko ga nasuje. Za take primere imajo tudi frezo. Ampak je že dve leti, pa nije bilo snijega, pokvarjena. Do smučišča vodi cesta, bolj rov s trimetrskimi stranicami, kot cesta in ker ni ne odcepov ne izogibališč se nikakor ne moreš izgubiti.
Če gornje odmislim je pa kar fino!?