Navzdol gre laže. Pa ni čisto tako. Neskončna dolila Pheriche, pa prelaz Pheriche in navzdol do vasi Panboche. Dober zalogaj...
Je bilo pa zato naslednji dan lepše, uživaško. Razgledna pot po pobočjih gore Tobuce v vas Pforce. S Krisino sva pred 16 leti po slučaju prespala pri družini, ki ima danes lodge. Še vedno se naju spomnijo, vsako leto se ustavim tam in kakšno rečemo.
Tudi tokrat ni bilo nič drugače, Didi naju je s Francijem gosposko postregla (ajdov chapati s krompirje, somar - zmes mladega sira, česna, peteršilja in čilija ter corssani, na kratko zdrobljen svež čili v olju in obilica surovega, nakovega masla). Kako je to dobro....!
Morda še tole, boste sami presodili... 17.11. na ekranu se pokaže opomnik... ta in ta ima danes rojstni dan. Vljudno napišem čestitko. Dobim odgovor in komentar... Da ne dolgovezim... na koncu sem iz napisanega in zapisa na FB dobil vtis, da je človek srečen zato, ker dobi veliko čestitk preko SMS ali na FB!? Matr, jaz sem pa vedno mislil, da je človek srečen, ker ga obkrožajo dobri ljudje in ne virtualne puhlice...
Midva s Francijem sva bila ta večer srečna tudi zato, ker sva šla spat z napetim trebuhom, hehe.