Treking NEPAL - Langtang - april 2012

  3069


SEDAJ NALOŽENI TUDI VIDEOPOSNETKI!!!

Če morda koga zanima kako se imamo in kaj počnemo... Sicer na poti ne bo mogoče redno objavljati ali pa sploh ne, ampak bom ob povratku vse nadoknadil.

Kako smo se imeli predlanskega Aprila pa TUKAJ

swiss replica watches

 

05.04.2012 - četrtek

Zadnje dni, pravzaprav zadnjih nekaj mesecev, čas neverjetno beži in skoraj bi zgrešil dan odhoda... Pa se je vse izteklo, kot se mora in če je vse po sreči, že križarimo po Kathmanduju. Kaj več pa v naslednjih prispevkih.


19.04.2012 - bi moralo biti objavljeno že pred odhodom, pa...

Nepal je spet enkrat pokazal svoj običajni obraz in jo zagodel s povezavami. Tako žal pred odhodom na trek nisem mogel dodati ne slikc in ne filma.
Pred par urami smo prispeli in takoj sem se lotil. No, filmov iz neznanega razloga še vedno ne morem naložiti, morda je napaka tudi na moji strani, slikce pa si lahko ogledate.
Kot običajno smo se prvi dan pognali na bližnji grič Swayanbunat, kjer kraljuje mogočni tempelj. Žal nam nihče ni prišepnil, da je ta dan spet eden tistih prazničnih in padli smo v nepopisno gnečo. No, tudi to je bilo za nekaj dobro in preživeli smo.

Kot rečeno, ponoči internet ni deloval in ste ostali brez zapisa in prilog. Zjutraj navsezgodaj pa smo že odbrzeli naši poti naproti.

FOTO, VIDEO: Swayanbunath


 

 

 

07.04. - 10.04.2012 - Sundarijal - Mera Kharka

Kljub slabi napovedi smo bili optimistični, pa vendar sem za nosače kupil par kosov velikih plastičnih vreč za vsak slučaj. Ja, tako slabe napovedi, pa tudi sicer v tem času še nikoli ni bilo tako stalno slabo vreme. Dan za dnem dež. Vsaj popoldan je presenetil in za kako uro namočil sicer kot poper suhe poti.

Prvi dan gre samo navkreber. Če ni pravih stopnic, so take iz kamenja, če pa še teh ni je pa samo strmo, da kolena grizeš. Ker smo bili pridni smo siceršnjo etapo potegnili še za kako uro in pol in tam pričakali dež. Ni boljšega, kot ždeti pri odprtem ognju, iz lonca se kadi, po strehi pa ropota. Bolj za v film, kot resnično. Naslednji dan je namreč kapljalo z dreves, pot je bila blatna...
Kakorkoli, tudi drugi in tretji dan nam je šlo dobro. Tik pred plohami smo se vedno zatekli pod streho. In nič ni kazalo, da bo bolje. Pa bi bilo dobro, da nas ne bi pralo, ko se bomo vzpenjali čez dobre 4600m viskok prelaz Laurebina Pass.

Redke zaplate snega so nakazovale, da ga bo više še več in nič kaj prijetno ne bi bilo, če bi padel še nov!?

FOTO, VIDEO: Sundarijal - Mera Kharka, Večer v čajnici



10.04. - 11.04.2012 - čez Laurebina Pass, 4610m

Nismo bili uslišani. Že zjutraj nas je malo poškropilo. Zaplat snega je bilo vedno več, od kraja Ghopte dalje pa pravzaprav neprekinjeno. Metrskim zametom se je nekako dalo izogibati, vendar sta megla in sneženje poskrbela, da sem se komaj znašel. Po dobrih dveh urah zadnjega vzpona smo vsi skupaj stali na najvišji točki našega treka. Kaj veliko časa za slikce, razglede in počitek, žal ni bilo. Spustili smo se dobrih 400m k Gosiakundskim jezerom, kjer nas je čakala postelja in večerja.

Tudi naslednji dan ni bilo kaj bolje. Čez noč ga je napadlo še za dober čevelj in dvo kilometerski spust v vas Tulo Syabru je bil dokaj zanimiv. Zgornji del snežen, spodnji, skozi pragozd pa blaten, da... Morda se na kakšni sliki vidijo naše zadnjice. Vse čestitke nosačem, da jim je uspelo prit na cilj brez padca.

Na dobrih 2000m nad morjem je bilo seveda spet toplo, dobro se je spalo in jedlo. Naslednji dan pa spet spust še za dobrih 800m, do reke Langtang Kole.

FOTO, VIDEO: Laurebina Pass - 4610m



11.04. - 13.04.2012 - Lama Hotel-Langtang vilage-Kyangjing Gomba

Po dolini navzgor je šlo mnogo laže. Tudi sicer je pot izredno zanimiva in slikovita. Poleg opic in srnjadi lahko srečamo tudi fazane in himalajsko kozo tar.

Vsak večer smo se nastanili v meni dobro poznanih lodgih. Prijazni ljudje, dobra hrana, zabava... Kljub padavinam nam je bilo dobro.

Takoj po prihodu na cilj, v vasico Kyangjing Gomba smo se zapodili še na istoimenski vrh, da preverimo svoje aklimatizacijske pridobitve. Greben se vleče, kot čreva,na koncu pa smo le stali slabih 4700m visoko in zrli v steno Lirunga, povsem na novo zasneženega.

Zvečer pa dobrote iz domače kuhinje. Tu in tam je kdo malo zavihal nos, pa se mi je zdelo prav, da poizkusijo pristno nepalsko-tibetansko hrano.

FOTO, VIDEO: Dolina Langtang in Kyangjing Ri



13.04. - 19.04.2012 - Langtang Lirung BC in povratek

Je bil že čas! Čudovito jutro, hladno, brez oblaka... V slabih treh urah smo bili pod steno Lirunga. Kljub snegu sem našel Tomaževo gomilo. Ne bom sodil... Visok vitek kamen, ki je silil v nebo iz sredine gomile je izginil, posoda za morebitna sporočila je izginila, plošča z napisom je zlomljena na tri dele ležala v bližini....

Sonce je naredilo svoje in z ostenja nad nami se je sprožil veličasten plaz... Šele čez minuto ali dve je do nas prineslo snežinke in piš vetra.

Srečali smo nekakšnega fazana in tara, si ogledali Lama Gap in se popoldan vrnili v vas.

Naslednji dan pa po že poznani poti v dolino. V dveh dneh smo bili v mestu Syabru Besi, kjer smo prespali in se naslednji dan z vratolomno vožnjo v 6 urah vrnili v Katmandu. Ja, v šestih, čeprav sem pričakoval vsaj 10 ur napornega cijazenja. Neverjetno, naredili so nov, betonski, večpasovni most, večina ceste je asfaltirana. No, vsaj nekako asfaltirana. Grob pesek je utrjen in polit s katranom. Razen dela, kjer vsa leta v monsunu plazovi dobesedno izbrišejo cesto, se da kar udobno voziti. Kako je bilo včasih si poglejte tukaj in tukaj, video pa tukaj.

FOTO, FOTO, VIDEO: Langtang Lirung BC, Povratek, Suabru Besi - KTM



22.04. - 25.04.2012 - Pashupati, Bodha in Dakhinkali

Dolgujem vam še par slikc z izletov v okolici Katmanduja. Znani obrazi jogijev in običajna opravila ob sveti reki Bagmati, kjer kurijo preminule, gneča okoli veličastnega Bodhanata in... Prvič sem obiskal svetišče Dakshinkali, južno od prestolnice, kjer je prostor za darovanje.
Sicer je bila ura še zgodnja, a se je vrsta za daritev žeraztezala v nedogled. Vse naokoli običajne stojnice s potrebščinami za daritev in ostalo kramo stojijo vzdolž ceste, ki vodi k reki. Darovanje je običaj, je sveto, ljdje verjamejo vanj, vseeno pa me vednoznova preseneti, kako so ob tem hladni. Pravzaprav sta oba brez izraza na obrazu, klavec, ki mu je to pač dnevno opravilo in darovalec, ki naj bi, vsaj po mojem videnju zadeve, nekaj pričakoval od daritve.

FOTO, VIDEO: Pashupatinath, Bodhanat, Dakshinkali