22. 7. 2003 3854
Metoda je hitra in učinkovita! Vzame nam le nekaj minut. V začetni fazi si naredimo prerez snežne odeje in določimo trdnost snežnih plasti, v drugi fazi pa s pomočjo potega lopate preizkusimo še stabilnost kritičnih plasti snega (sprijetost plasti).
Preizkus izvajamo na mestu, kjer se bomo gibali. Seveda to ne pomeni, da je to na sredini nevarnega območja, na sredini plazu. Poizkušamo se čim bolj približati pogojem na terenu, kjer se bomo gibali (naklon, vrsta snega, stran neba). Velja pravilo, da v kritičnih situacijah, preizkus opravimo vsake 300 do 400 višinskih metrov oziroma ko naša pot korenito spremeni smer neba.
Za oceno nevarnosti je dobra vsaka metoda, ki jo dobro poznamo, jo pravilno izvedemo in potem rezultate tudi upoštevamo!