Čas beži in triletno obdobje, v katerem vsi vodniki PZS opravijo ipopolnjevanja, je za nami. Že lani smo se dogovorili o vsebinah tem, ki bodo obravnavana v naslednjem triletju. Izpopolnjevanja so razdeljena na zimski-snežni del in letni - kopni del. V vsakem obdobju obravnavamo po štiri različne teme.
Čas beži in triletno obdobje, v katerem vsi vodniki PZS opravijo ipopolnjevanja, je za nami. Že lani smo se dogovorili o vsebinah tem, ki bodo obravnavana v naslednjem triletju. Izpopolnjevanja so razdeljena na zimski-snežni del in letni - kopni del. V vsakem obdobju obravnavamo po štiri različne teme.
Čas beži in triletno obdobje, v katerem vsi vodniki PZS opravijo ipopolnjevanja, je za nami. Že lani smo se dogovorili o vsebinah tem, ki bodo obravnavana v naslednjem triletju. Izpopolnjevanja so razdeljena na zimski-snežni del in letni - kopni del. V vsakem obdobju obravnavamo po štiri različne teme.
Zimske radosti! Kaj je že to? Nikoli nam ni prav. Če novembra zapade sneg nas preseneti, če konec decembra nameče snega čez kolena in več, nam spet ni prav...
Kakorkoli, zima je tu, sneg tudi, četudi še visoko v gorah in marsikdo se je že zapeljal s smučmi po belih strminah. Prihod zime nas gornike spomni še na eno obveznost. Pregledati in pripraviti je potrebno opremo za gibanje v zasneženih gorah, ki nekoliko odstopa od poletne opreme. Če ne drugega, v zimskem času na nas grozijo čisto druge nevarnosti, kot poleti. Poleg mraza, težje orientacije, na splošno bolj zajetnih nahrbtnikov, je tu še ena, največkrat omenjena nevarnost, snežni plaz. Ta se pojavi takoj, ko zapade zadostna količina snega, lahko tudi na že utrjeno podlago starega snega, takoj, ko so izpolnjeni še nekateri drugi pogoji. Poleg količine, predvsem naklon terena. Seveda je pomembna tudi orientiranost pobočja, pa način gibanja, trenutno in predhodno vreme itd.
Glej "ČLANEK" - spodaj
Kar nekaj časa je že tega, ko sem še aktivno razmišljal, da bi napisal nekakšen celosten opomnik za izvajanje iskalne intervencije v primeru iskanja pogrešane osebe v naravi. Po segmentih sem imel pravzaprav že vse pripravljeno, a nekako ni bilo ne časa ne poguma, da bi to izpeljal. Zdelo se mi je nekako zadosti, da je zelo dobro obdelan bistveni del, to je strategija iskanja, potek intervencije od samega začetka do zaključka in seveda način vodenja in monitoringa s pomočjo satelitske navigacije. Vse skupaj sem že predstavil v okviru kongresa IKAR, leta 2005, ki se ga GRZS vsako leto udeleži.
Uporaba satelitske navigcije je v razmahu, morda celo na višku. Satelitski navigator, ki je prirejen za vozila je pravzaprav že nujen. Domala vsak, čigar vožnje niso omejene le na domačo okolico, ga ima. Tako množična uporaba je tudi vzrok, da so vse takšne naprave opremljene s slovenskimi meniji in slovensko govorno navigacijo.
Danes, 13.07.2011 je datoteka v priponki posodobljena.
Že večkrat povedano! Naprava, lavinska žolna, mora biti tehnično brezhibna in znati jo moramo uporabljati. Ker pa gre za izredno pomembno napravo je preizkušanje in preverjanje pravilnega delovanja še toliko bolj pomembno. Ne nazadnje preverjamo delovanje in uporabnost naprav ljudi, ki so nam zaupani, za katere odgovarjamo. mrbraindumps
Ne glede na medsebojno odgovornost članov skupine, vodena skupina, reševalci, prijatelji, ki izvede kontrolo - TEST žoln pred uporabo, naj bo kontrola izvedena pravino in dosledno. Seminar z Manuelom, ki je potekal zadnji vikend ima kar nekaj odzivov. Darko, eden od inštruktorjev na seminarju, se je potrudil in obdelal TEST žoln ter ga zapisal v obliki opomnika. mrbraindumps
Morda vam pride prav!?
Spet se je nekdo izkazal. Nastalo je diplomsko delo, ki obravnava vlogo reševalnih psov v kriznih razmerar, torej ko gre za reševanje v primeru zasutih v snežnih plazovih in ruševinah.
Obravnaval je kar nekaj podrobnosti, npr kako izhaja vonj skozi različne vrste snega, narejena je primerjava med izkoristkom psa in npr.sonderji itd. Skratka zelo zanimivo in poučno delo.
Hvala Klemenu za trud in dovoljenje za objavo!
