Mi ni dalo miru! Kar naprej poslušamo in beremo v navodilih, da trakovi, ki jih uporabljamo pri varovanju v alpinizmu ali pri različnih manevrih v gorskem reševanju, zdržijo toliko kot je njihova nazivna vrednost ob upoštevanju vseh priporočil proizvajalca.

Torej, pravijo, naj bodo površine traku lepo poravnane, naj se izogibamo izdelavi vozlov na traku, če pa že pa naj bodo pramena lepo poravnana, naj tečejo vzporedno, naj zapognjena ali zmečkana, obremenjena ne nalegajo na kakršnokoli površino. Prav zato obstajajo vozli, ki v vseh pogledih zamenjujejo vozle, ki jih običajno delamo na pomožnih vrvicah ali na glavni vrvi.

Če želimo narediti zaključeno zanko na traku uporabimo kravatni vozel, podobno storimo s podaljševalnim, le v nasprotni smeri, francoski vozel nadomesti prusikov vozel, ampak z bičevim vozlom je pa že teže. Nekako ni zamenjave, če želimo upoštevati priporočila, naj bodo površine traku ob obremenitvi nezapognjene, nezmečkane. Kavbojski vozel sicer nekako lahko reši zadevo, vendar ob nepravilni uporabi, ko obremenjena konca traku ne tečeta iz objemne zanke ne da bi se lomila na zanki, naredimo več škode kot koristi, saj vozel sam sebe želi zrušiti, prerezati!

Da bi prihranili vponko, hop kavbojca v klin, da bi naredili dinamično sidrišče malo manj dinamično in nam ga pri padcu prvega ne bi potegnilo nekam navzgor ali da bi skrajšali podaljšanje sidrišča ob porušitvi enega prijemališča, hop in že je vozel na traku. Na relativno trdno hitro ali manipulativno zanko v plezalnem pasu zelo hitro in preprosto naredimo kavbojski vozel in že imamo improvizirano popkovino. Uporaba izredno tankih trakov, ki so malodane že kvadratnega preseka, vsekakor to omogoča.

Kaj je faktor padca - FP, vsi veste. Koliko zdrži trak piše na našitku vsake neskončne zanke, koliko zdrži hitra zanka piše v certifikatu proizvajalca plezalnih pasov, koliko zdrži povprečen skalni klin ali ekspanzijski klin tudi vemo. Kaj pa se dogaja ko na trak naredimo vozel in njegovo originalno obliko spremenimo, koliko s tem zmanjšamo nosilnost, kaj se zgodi ob statični ali se pomembneje ob dinamični obremenitvi prirejenega traku?

Nekaj malega sem o tem že slišal, nekaj so povedali eksperti, ... Z Jožo, dolgoletnim izdelovalcem opreme, izkušenim jamarjem, sva se dogovorila, da narediva par naključnih preizkusov v tej smeri. Joža ima namreč stroj za tovrstne preizkuse. Riskiral sem nekaj nove opreme in eno dopoldne sva trgala, da se je kar kadilo. Vsi preizkusi so bili narejeni z uporabo statične obremenitve, torej s postopnim obremenjevanjem preizkušanega objekta. Joža ocenjuje, glede na izkušnje, da bi bili pri uporabi dinamične obremenitve, rezultati še za 20 - 30% "slabši".

Kot element za vpenjanje sem uporabil staro, jekleno, 5-tonsko vponko s premerom stebla 12mm. Današnje vponke pa imajo premer stebla občutno manjši, med 7 in 10mm. Vse vozle, ki sva jih uporabila, sme izdelal po priporočilih, kolikor se nekatere sploh da!? Uporabljena je bila neskončna zanka Dyneemo 22KN/60cm/8mm in neskonca zanka Nylon 22KN/60cm/20mm ter trak 20mm/15KN.

Opozoriti moram, da je preizkus zrastel na mojem zelniku in ni kaka vrhunska študija. Dobljeni rezultati nam bodo zgolj v pomoč pri odločanju kdaj, kam in kakšen vozel je morda bolje uporabiti, če sploh!?

Naj se na tem mestu zahvalim še podjetju Anthron za njihov čas in uporabo naprave.

Takšen preizkus, dinamičen, pa opravim morda, ko bom velik!? Dobri ljudje so mi poslali se tole povezavo!

Tole pa je nastalo ob najinem igračkanju: VIDEO