Vsako jutro, še v trdi temi se začne najpomembnejše delo smučarskih vodnikov. Ugotavljanje nevarnosti snežnih plazov, določanje terenov za dnevno smučanje, delitev skupin itd. Od vsepovsod so se kopičili podatki, ki jih je operater odgovoren za izdelavo prognoz zbiral, razporejal in počasi je nastajala slika ogroženosti za posamezno področje, za posamezno dolino in celo stran doline. Heli ski je tu industrija in ga tako tudi imenujejo. Vse je podrejeno varnosti, če pa se že zgodi so do podrobnosti izdelani postopki kako ukrepati v različnih situacijah. Vsak vodnik si je v beležnico prepisal podatke za svojo današnjo turo, si dopisoval svoje ugotovitve in v glavi že koval načrt. V vsakem primeru se odloči šele, ko helikopter pristane na določeni točki.

Naša poglavitna naloga je bila opazovati eksperte, kako delajo na terenu. Metode preizkusa drsnosti, stabilnosti in določanje stopnje nevarnosti. Zaradi zelo slabega vremena, megla in sneženje, nas je helikopter odnesel le do meje megle. Od tam pa, kože na smuči in pot pod noge. Naredili smo nekaj lepih spustov, a kaj, ko je potem spet treba nazaj gor. Vmes smo nekaj ur porabili za izdelavo različnih profilov in preizkusov. Pri tri-metrski snežni odeji to ni bilo pretežko. Sneg je skoraj do dna suh, izredno kompakten, pa še vedno ne zmrznjen in trd kot kamen, kot se dogaja pri nas.

VIDEO: Priprava na turo, Smučanje