Tudi to se je moralo enkrat zgoditi... Da sem se odpravil, na povabilo seveda, sam se zagotovo ne bi odločil, na daljši izlet, kar tako, brez razloga. Tako sem letos že drugič v Kanadi in že tretjič v dobrem letu.

Ne bom preveč napletal, če sem že na izletu naj vam bodo slikce dovolj, morda jih opremim s krajšimi razlagami. Sicer pa poteka, je potekala naša pot iz Montreala v Quebec nato v Ottavo in nazajgrede še v Toronto in znameniti Niagarski slapovi.

Montreal, metropola, ki to ni bila dokler 1967 niso tam organizirali Expo in si s tem naredili takšno reklamo, da je šel razvoj le še navzgor. Poleg Montreala teče reka Svetega Lorenca, ki je pred mnogimi leti tudi omogočila dostop pionirjem. Ker naj bi na Expo prišlo kar 5 miljonov ljudi, mesto pa je bilo premajhno, da bi to množico brez škode sprejelo, so poleg že obstoječega otoka na reki, umetno zgradili še enega in to iz materiala, ki so ga pridobili z gradnjo podzemne železnice. Sicer so v Montrealu kasneje gostili še olimpijske igre in nato še dvakrat v drugih krajih. Poleg vseh cerkva in kapel, raznih spomenikov, močno se pozna in angleški in francoski vpliv, vsekakor izstopa Bazilika Notre Dame, pa prva osemnadstropna stolpnica, narejena iz opeke prinešene iz Škotske, še najbolj pa me je presenetila iznajdljivost, saj so vele nakupovalni centri zgrajeni pod zemljo. Kar tri ali celo štiri nivoje v globino se razprostirajo podzemni hodniki, ogromne trgovine, restavracije, kino dvorane itd. Celih 33km peš poti je zgrajenih pod zemljo, dobesedno celotno središče velemesta lahko prepešačiš pod zemljo.