Kanada, Kanada, ... Hm, saj ne vem ali govorimo o isti deželi? Razen pečenih reberc, javorjeve melase in indijanskih prednikov ni kaj dosti kanadskega. Vsaj v Quebecu je tako. Arhitektura je francoska, jezik tudi, navade sploh, hrana tudi, na bližnjem gorovju Apalači se baje počutiš kot v Švici, ulice so speljane gori doli, kot v San Franciscu... No, nekaj pa je sigurno kanadsko. Zelo goreči privrženci ekologije so. Takšni pravi, ne samo na papirju. Zelo dobro imajo urejeno reciklažo smeti, ker imajo ogromne količine vode in hidroelektraren večinoma uporabljajo elektriko kot glavni vir energije, v mestu so prepovedani svetlobni napisi in reklame, celo Mc Donalds so prepričali, da je vhod v restavracijo pobarvan z zeleno in ne s kričeče rdečo, kot običajno. V ožjem središču mesta se ne prodaja spominkov in ostalega blaga, ki bi prihajal iz vzhodnih držav, Kitajske, Koreje itd.

Vsi živi so si že lastili mesto in provinco Quebec, med drugim in najdlje Francozi in Angleži. Še sedaj je ena stran reke angleška, druga francoska.

Popoldan smo si ogledali še indijanski rezervat, ki je najbliže mestu. Ravno ta bližina temu plemenu zagotavlja, da je večina šolana, imajo celo svojo banko, predstavnike v parlamentu in svojo policijo. S turizmom relativno dobro služijo za razliko od 90% ostalih plemen, ki živijo v rezervatih tudi do 2000km oddaljeni od ceste in jih v glavnem pesti zasvojenost, prostitucija in kriminal.