AvaRisk

Pravzaprav sem zelo skeptičen pri takšnih "trotel ziher" variantah, ki brez pretiranega vložka znanja, brez kakega poglobljenega razmišljanja prinesejo nek pomemben odgovor. In to ali je tveganje večje ali manjše, se mi zdi kar pomemben odgovor.

O čem nakladam in zakaj sem se premislil?

AvaRisk je programček, ki si ga naložimo na dlančnik ali boljši mobilni telefon in služi za hitro ugotavljanje stopnje nevarnosti sprožitve snežnega plazu oziroma stopnje tveganja. Program je enostaven, vodi nas od vprašanja do vprašanja in hkrati ponuja odgovore. Celo tako daleč gre, da nelogičnih odgovorov ne dovoljuje. Na koncu nas prijazno obvesti o stopnji nevarnosti glede na podatke, ki smo jih vnesli.

Ja, in zakaj sem si premislil in vseeno objavljam povezavo in komentar? Ker menim, da je veliko storjenega že s tem, da se človek vsaj spomni, da je treba pred in med turo poskrbeti za lastno varnost in ugotoviti stopnjo tveganja. Programček uporabnika tako samo vzpodbudi in prisili, da preveri vse bistvene parametre, ki vplivajo na večjo ali manjšo ne-varnost na turi.

Audemars Piguet Replica

Žal pa vseeno ni vse tako enostavno kot je videti na prvi pogled. Že pri prvi zahtevi, ki se nam prikaže na ekranu, se vse lahko ustavi. Vpisati je treba namreč stopnjo nevarnosti po evropski petstopenjski lestvici. Vsaka stopnja je razdeljena na še manjše razdelke, ki še natančneje definirajo stopnjo nevarnosti prav na območju, kjer se trenutno nahajamo. Hm, kje dobiti podatek, je prvo vprašanje? V lavinskem biltenu!!! Odgovorni nam ga sicer prek medijev ponujajo dvakrat na teden, a ta velja na splošno za Slovenijo in ne za področje ali celo za neko dolino kamor se mi odpravljamo. Lavinskih postaj v Sloveniji žal (še) nimamo. Torej se moramo znajti sami in po občutku, na podlagi vseh znanih podatkov, določiti trenutno stopnjo nevarnosti na območju, kjer se trenutno nahajamo oziroma kamor smo namenjeni.

V nadaljevanju moramo vpisati oziroma izbrati še vse ostale bistvene podatke (suh-moker sneg, stanje pobočja, kjer se bomo gibali, ...) in na koncu izbrati še redukcijske faktorje (naklon pobočja, smer neba, kjer leži pobočje, pogostnost gibanja na tem območju in nazadnje določiti še koliko ljudi se bo gibalo in na kakšen način), s katerimi se lahko izognemo ali vsaj zmanjšamo pretečo nevarnost.

S klikom na "Continue" zaključimo vpis in na ekranu se prikaže faktor tveganja. Stremimo k temu, da je ta enak 1 oziroma manjši. Seveda lahko z vnosom napačnih podatkov vedno pridemo do manjšega faktorja tveganja kot pa je v resnici. A to je že zgodba o tem koliko se imamo radi!?

No to je to! Še vedno trdim, da pri tako pomembnih odločitvah kot je ocena tveganja"trotel ziher" mehanizmi niso dobri saj nas kaj hitro zapeljejo in dajo lažen občutek varnosti. Vsekakor so pa lahko dobro pomagalo in opomnik, da preverimo vse dejavnike, ki vplivajo na našo odločitev.

Zatorej, opazujte okolice, napnite čutila, narava vedno sporoča pravo informacijo, le prepoznati jo moramo.

Pa veliko užitkov!