Mountain Safety Knowledgebase - delavno srečanje - Chamonix 2017

Mountain Safety Knowledgebase ali Minimalini standardi za reševanje iz snežnih plazov... pa še kar nekaj drugih naslovov delovne skupine se je zamenjalo v vseh teh letih, kar sodelujem s skupino. Manuela, prijaznega možica iz Pontresine sem spoznal pred dobrimi 20 leti na "Dnevih varstva pred plazovi" v avstrijskem Celovcu. Kdo bi si mislil, da bo sodelovanje preraslo v pristno prijatelstvo, kdo bi si mislil, da me bo sploh povabil k sodelovanju ...

FOTO: 1, 2

VIDEO: 1, 2, 3, 4

V skupini sodeluje 15-17 zateženih stručkotov iz vseh koncev sveta, kjer vsaj malo diši po snežnih pazovih. Delujemo pod okriljem Podkomisije za plazove ICAR, ki jo vodi Dominique Letang, sicer direktor znamenite ANENA (Association Nationale Etude Neige et Avalanches).
K sodelovanju je Manuel privabil, njihova podpora je izjemno pomembna in dobrodošla, IFMG, ANENA, ENSA, UIAA, UIMLA, CCA, SLF itd.

Manuel Genswein

Sem pa mnogo bolj praktik, kot teoretik. In tole srečanje v Chamonikxu, kljub čudoviemu okolju, zame ni bilo najbolj prijazno. Mimogrede, tokart nas je v goste povabila znamenita šola alpinizma, smučanja in vodništva ENSA. Šola, kot se za šolo spodobi, kraljuje v centru Chamonixa in ima vso potrebno infrastrukturo. Od običajnih učilnic, predavalnic z vso elektroniko, restavracijo, knjižnico, teovadnico, svojih spalni kapacitet, zadosti parkirnimi mesti itd.

Upravno poslopje šole ENSA

Skratka šolo so postavili tja, kjer je na voljo vse za teoretično šolanje. Hribi so pa tam, kjer so in ko jih potrebujejo za praktično izvedbe šolanja gredo pač v hribe. Ko sem se pogovarjal z direktorjem kako to, da je šola v mestu ne pa v hribih se je ta samo nasmehnil... Massachusetts CDL Practice Test
Tule imamo vse potrebno, kako le bi to spravili v neprijazno gorsko okolje in sploh, zakaj? Bilo bi drago, nikoli ne bi dosegli takšnega standarda nastaniteve, kje bi dobili prostore za dober pedagoški pristop... 

Notranjost šole

V zadnjih letih smo na zarličnih koncih sveta v glavnem prakticirali, se "kregali", o vsem mogočem, predvsem pa vseskozi praktično delali na snegu, v naravnih pogojih. Tokrat pa poleg manjših popravkov delamo bolj na pravilih kako vsem bodočim uporabnikom zagotoviti enake pravice do uporabe. Predvsem smo veliko časa povetili temu, kaj bi vsi uprabniki morali narediti, da bo material kar najbolje izkoriščen. 

Primer uporabe na spletni strani

"Slikce ali Puzzli", kot jim pravimo, so sedaj skoraj nared za uporabo. Kaj to pomeni? Najprej smo postavili zgodbo. Kaj vse naj bi nekdo znal o reševanju iz plazov. Pa naj gre za turista, ki se udeleži vodniške ture, heliski ali kaj podobnega ali pa gre za bodočega izurjenega strokovnjaka, morda reševalca ali inštruktorja na tem področju.
Vsaka sličica predstavlja določeno veščino, morda samo gib ali željeno situacijo reševalnega moštva med akcijo in vsaka podoba ima svoj podpis, misel, ki najbolje ponazarja kaj želimo s sličico povedati.
Vse skupaj je namenjeno zvišanju, predvsem pa poenotenju standardov pri izobraževanju ljudi in bolj učinkovitemu reševanju v snežnih plazovih.

Slićice sestavljene v plakat

Vse sličice bodo seveda na voljo uporabnikom, ki bodo odkupili pravice do uporabe. Namen uporabe bo seveda različen. Nekateri jih bodo uporabili, po svoje sestavili v učno gradivo, po svojih željah in potrebah, nekateri jih bodo uporabili za izdelavo komercialnih učnih gradiv vsvojih državah (prvi takšen učbenik je že nastal za Švedsko vojsko). Zdaj se delo za različne uporabnike šele začne. Vsaka država, organizacija bo morala izdelati program, kaj sploh želi doseči z uporabo poenotenega materiala. Za primer... Poglavje, kjer obravnavamo sondiranje, za marsikatero zahodno državo sploh ne bo prišel več v poštev, saj statistika kaže, da samo še v 10% reševanj sondirajo. Skoraj vsi ljudje imajo lavinsko žolno ali pa zasute najdejo z reševalnimi psi. mrcertify cdl

Nekaj prakse na terenu pa smo le zmogli. Srednja postaja na Aig du Midi je bil primeren kraj za nas. Obilica snega to leto nam je nudila primerno okolje za naše delo.

Pet generacij lavinskih žoln

Ena od naših nalog je bila naslednja: Postavili smo si vprašanje, koliko v širino (spiralno sondiranje) je potrebno sondirati, da zagotovimo zadetek. Je to celotna razdalja prikazana na ekranu, je to 50%, 75%, koliko? Na voljo imamo človeški faktor, različne tipe naprav in različna zaključna iskanje z žolno. 
Izkazalo se je, da pri običajnem zaključku, ko pri iskanju sledimo samo padanju številk, ki ponazarjajo razdaljo zgrešimo še največ. Manj zgrešimo, če sledimo razdalji in smernemu pokazatelju, najmanj pa zgrešimo  stako imenovanim iskanjem s pomočjo "Pristajanja letala" in na koncu fino določimo mesto najboljšega signala s križno metodo. 
Ti preizkusi so seveda šele začetek. Tu smo osvojili samo metodo, sedaj bomo enake preizkuse opravili vsak v svojem okolju in kasneje primerjali rezultte. Skoraj zagotovo pa bo zaključek, da je smotrno sondirati vsaj 75% globine zasutega. Če ni zadetka lahko ponovno fino določimo najboljši signal.

Morda še ena zanimivost... Prvič v zgodovini se bo zgodilo, da bo eden od proizvajalcev lavinske žolne v napravo, ki pride na tržišče dugo leto v nabor jezikov, ki bodo v napravi na voljo za izbiro, tudi Slovenščino. Sem imel kar nekaj težav pri prevajanju... Kako hudiča na omejen prostor, angleško geslo zaseda npr. 15 črk, umestiti slovensko različico, ki je sestavljena iz štirih besed in 35 črk?  

Lavinska žolna s slovenskimi meniji