Mostar leži na višini 60m nad morjem. Le nekoliko severneje, par kilometrov z vozilom in dve uri peš pa snega kolikor hočeš. Pa je bila slaba zima, pravijo. Ravno toliko slaba, da smo smuči pustili v avtomobilu in se peš zakadili na najvišji vrh Prenja, Zeleno glavo-2108m visok vrh prav v središču pogorja.
Razmere so več, kot odlične in seminar se je odlično iztekel. Zasluga gre tudi vsem pridnim sodelujočim. Po zaključku, ko je bil poligon že postavljen, smo naredili še nekaj vaj za mlade gorske reševalce, da čim bolj utrdijo znanje pred zimskim delom izpita.
Sem včeraj mislil, da bolje pa ne more bit. Nekoliko drugače orientirano pobočje, malo daljša flanka... Ja, še boljše je bilo, kot včeraj...
A je lahko še kaj bolšega, kot rinit v breg dobrih 300 višinskih metrov, dol se pa pelješ jurja in še malo?
Odlične snežne razmere, lepo vreme, nasmejani obrazi...
Vsak si želi dobrih poslušalcev in pridnih, zagnanih udeležencev. Ampak, da te pa tako okuprajo, da ni časa ne slikat, ne snemat... No, ampak saj zato so bili pa tu, da v najkrajšem času osvojijo kar največ znanja.
Šesnajsta generacija je zaključila usposabljanje. Malo nas je zeblo, malo nas je pral dež, ampak z dobro voljo se vse da. Nekaj so pripomogli tudi krofi in obilo smeha.
Si nisem mislil, da bom še to zimo sit snega. No, ne čisto zares, ampak zadnjih par 100m do bajte je bilo pa res takih, da sem skoraj pomislil, a mi je to treba...
Snega dovolj, vreme drži, udeležencev veliko... Skratka, po lanskem sušnem letu nam je letos uspelo izpeljati odličen tečaj v odličnih razmerah. Na okroglo 30 vodnikov se je več ali manj zabavalo in delalo 4 dni ...
Končno enkrat za spremembo prave razmere in odlično izpeljano izpopolnjevanje. Še v petek je snežilo, kot za stavo in naslednja dva dni je bilo res užitek križariti po Vršiču. No, za smučarje malo bolj, za pešake pa malo manj!?
