Studlgrat - Grossglockner - 3789m
Vsake toliko me zamika... Če je še vreme tako fantastično... Je šlo kar samo od sebe.
Vsake toliko me zamika... Če je še vreme tako fantastično... Je šlo kar samo od sebe.
Čudovito vreme, strahotna gneča in neverjetno malo snega... Ampak prijetna družba in dobra volja odtehta vse.
Požgana Mlinarica....gor ni več kaj požgati. Že ob 8h zjutraj je nažigalo. Sva jo hitro ubrala navzdol, a kaj, ko je sestop po vzhodni strani... Z dežja pod kap!
V bistvu je po eni strani še bolje, če je malo slabše vreme... Ni vroče, ni ljudi...
Zanimiv, ne prezahteven hrib. Je pa toliko bolj zahtevna pot do tja. In zanimiva tudi. Avto, avtovlak, bus, peš, asfalt, pesek, skale, sneg... sonce, dež, sneg, megla, veter... total mix.
Vsake toliko vsekam kakšno za dušo... Na celotni poti ni bilo prav nikogar, še travnik pred bajto na Korošici je sameval... Tako, da...
Vsakič sproti mi je bolj všeč...
Časi, ko sem brezglavo dirjal po hribih so, upam, minili. Potem je nastopilo obdobje, ko sem in še spoznavam opremo in vse mogoče manevre...
Popoldanska vaja. Takšne imam najraje. Prideš, intenzivno oddelaš in kaj odneseš od tega.