Ker smo letni del uspešno zaključili je sledil še zimski del usposabljanja. Snežne razmere so bile enkratne, vreme pa malo manj. Ampak z dobro voljo, ki so jo premogli vsi do zadnjega, z zagnanostjo, ko jo jebilo na pretek, smo v dveh polnih dneh obdelali bistvo gibanja v zimskih gorah.
Baje, da moraš pred miniranjem enega vase strest, da se roke preveč ne tresejo!? Baje...
Pa smo zaključili. Triletni cikel usposabljanj za vodnike PZS.
Se mi je zdelo, da bo! In je bil...! En kup pršiča.
Ne vem več, 14, morda 15. generacija je zaključila šolanje. Malo manjša skupina, kar je omogočilo boljše delo, nekoliko več ponavljan.
Malo mešano bi lahko rekli. Sonce, dež, sneg, megla...
Snega je pod Kaninom res veliko, da pa ga je toliko si pa nisem mislil. Prestreljeniško okno je prav do vrha zasuto s snegom in led lahko le slutis nekje globoko spodaj.
Kolega iz Karlovca me je povabil, če bi prišel na njihov seminar nekaj malega povedati o snegu, plazovih in vsemu, kar spada zraven. Ja, ni panike, kje pa bo seminar? Nad Senjem. Halooo!? Senj je ja na morju.
Štiri
dni se je dogajalo. Pravzaprav se projekt kuha žeprecej dlje časa.
Ideja, da bi zdravniki in tehniki HNMP pomagali v mešanih ekipah z
reševalci GRZS se je začela realizirati.
Skupino zdravnikov in
tehnikov, ki bo sodelovala v tem projektu je, bo treba usposobiti za
gibanje v gorskem svetu, spoznali bodo opremo, tehniko in se seznanili z
delom gorskih reševalcev.
Sneženje, veter, sonce, jasno nebo, ... Vsega je bilo po malo. Za nami je dvojno zimsko izpopolnjevanje za vodnike PZS. Tri dni smo se bolj ali manj zabavali v in v okolici Valvasorjevega doma pod Stolom.
