Izjema potrjuje pravilo, pravijo! Skoraj bi lahko rekel, da je pravilo, ko so kinologi na zimskem tečaju na Vršiču, je obvezno slabo vreme, še huje, sneži. Lepo, sončno vreme, če malo poiščeš, tudi zadosti snega za kvalitetno delo, potrjuje izjemo.
Toliko imen za isto grapo, kot sem jih slišal danes, pa še ne! Tako, da še sedaj ne vem točno, če bom prav napisal, hehe. Pa niti ni važno, razmere so fantastične, dobesedno povsod se lahko sprehajaš.
Nova sezona, novi obrazi, stara vrvna tehnika. Spet sem imel priliko sodelovati z novo skupino zagnancev, ki bodo enkrat v prihodnje postali stalni člani reševalnih enot KZS. Že v prvih dneh januarja smo začeli v telovadnici z učenjem čistih osnov, nadaljevali na stolpu na Igu, se vozili z vrvno žičnico v plezališču Turnc in na koncu vse skupaj zaključili z izpitom.
Ni dolgo tega ko mi je na nekem tečaju o uporabi žoln, uspešen, mlad poslovnež, podrobil pod nos, da je zadnji čas, da lavinske žolne začno izdelovati na Kitajskem, da bo cena sprejemljiva. Baje njegovo življenje ni vredno 300€, kar stane povprečna lavinska žolna. Dodal sem, da bo zanesljivost žoln izdelanih na Kitajskem enaka pokvarjeni uri. Vsaj dvakrat na dan je sigurno čisto točna.
V prilogi si poglejte kaj se zgodi z "originalno" opremo, izdelano v "neoriginalni" proizvodnji. Pa še cenejša ni, ker jo prodajajo kot original!
Še ena generacija je zaključila šolanje. Na Zelenici so v soboto 26.februarja potekali izpiti iz zimske tehnike za pripravnike GRZS. Pripravnik praviloma v enem letu lahko konča šolanje za gorskega reševalca.
Že večkrat povedano! Naprava, lavinska žolna, mora biti tehnično brezhibna in znati jo moramo uporabljati. Ker pa gre za izredno pomembno napravo je preizkušanje in preverjanje pravilnega delovanja še toliko bolj pomembno. Ne nazadnje preverjamo delovanje in uporabnost naprav ljudi, ki so nam zaupani, za katere odgovarjamo.
Slabo leto je minilo od zadnjega delavnega obiska Švicarja Manuela Gensweina v Sloveniji. Dolgoletni prijatelj, strokovnjak na miljon področjih, je že oktobra lani obljubil, da se na svojih nenehnih poovanjih s tečaja na tečaj, za par dni ustavi tudi pri nas. Moja dolgoletna želja je bila, da tu in tam kak stručko pride k nam in samo za nas, na našem nivoju in po naših željah pripravi seminar, predavanja, skratka učne delavnice, kjer bi lahko delali vsi. Sam sem na njegovih delavnicah in predavanjih že sodeloval, zato poznam njegov način dela, profesionalnost, točnost, zagnanost.
Po snežni plati nam tale zima nekako ne gre od rok. V drugih pogledih pa kar dohitevamo plan. Tako smo to nedeljo opravili še sklepno dejanje, izvedba izpitov za vodnike reševalnih psov GRZS. Ker je večina vodnikov licenčni preizkus opravila že ob koncu usposabljanja v januarju, so tokrat prišli na vrsto le vodniki, ki so z izpitom poizkušali doseči višji kvalitativni razred.
Teloh še ni pognal na pobočjih pod mangartskim sedlom, prav dosti pa ne manjka. Cesta je prešpikana, prekrpljana, trda kot beton, zgornjih 100 višinskih spremenljiv, tu in tam rahlo skorjast sneg, ampak vse vmes je pa čisto pomladno. Ravno prav ojužen sneg, da še mi, ki peljemo kot star firnk, strašno uživamo.
Ravna črta obzorja kamor nese pogled. Gorička ravan. Vsakič ko poslušam Vladeka si rečem, enkrat moram pogledat te kraje. No, pa sem tudi to doživel. Mlinar na Muri! Dobesedno!
